Živa Selan

dramska igralka

Živa Selan (1995) je bila leta 2014 sprejeta na AGRFT pod mentorstvom Borisa Ostana in Vita Tauferja. V profesionalnih gledališčih je igrala v predstavah Zimski sončev obrat Rolanda Schimmelpfenniga v režiji Juša A. Zidarja v MGL in Tisti občutek padanja Simona Stephensa v režiji Janusza Kice v Drami SNG Maribor. Od leta 2017 sodeluje s SLG Celje, kjer je od leta 2018 tudi zaposlena. Nastopila je tudi v seriji V dvoje Luke Marčetiča in v filmih Posledice Darka Štanteta in Ne bom več luzerka Urše Menart. Za vlogo v zadnjem je prejela nagrado vesna za stransko žensko vlogo.

Boban Jevtić

scenarist in nekdanji direktor Filmskega centra Srbije

Boban Jevtić (1969) je diplomiral iz dramaturgije na Fakulteti dramskih umetnosti v Beogradu. Je scenarist filmov, TV serij, dokumentarnih filmov in avtor več sto ur izvirnega televizijskega programa. Leta 2013 je prejel nagrado steria za najboljšo gledališko kritiko, Republika Francija pa mu je podelila odlikovanje vitez reda umetnosti in leposlovja. Od leta 2015 do junija 2019 je bil direktor Filmskega centra Srbije, trenutno deluje kot vodja razvoja vsebin in strategij v produkcijski hiši Firefly.

Rok Biček

režiser in producent

je član Društva slovenskih režiserjev in Društva filmskih producentov Slovenije. Njegov celovečerni prvenec Razredni sovražnik (2013) je prejel nagrado fedeora na beneškem Tednu kritike, uvrščen je bil v izbor Variety’s 10 Directors to Watch ter bil finalist za nagrado Lux Prize, ki jo podeljuje Evropski parlament. Na Festivalu slovenskega filma je med drugim prejel nagrade za najboljši film tako po mnenju strokovne žirije kot tudi kritikov in občinstva. Celovečerni dokumentarni film Družina (2017) je prejel grand prix na Tednu kritike v Locarnu in bil prikazan na IDFA. Na Festivalu slovenskega filma je prejel nagrado za najboljši film.

Rok vodi produkcijsko hišo Cvinger film s podružnico na Dunaju. Osredotoča se na daljnoročno sodelovanje z režiserji svoje generacije, kot so Olmo Omerzu, Sara Kern in Maja Prelog. Rok trenutno pripravlja svoj tretji celovečerni film Črna mati zemla, ki nastaja po istoimenski literarni predlogi hrvaškega pisatelja Kristiana Novaka.

Nina Blažin

režiserka

je scenaristka in režiserka z diplomo z AGRFT. Njen prvi celovečerni dokumentarni film Koliko se ljubiš? je dobil vesno za najboljši dokumentarec leta 2018 na FSF in bil izbran na Hot Docs 2019 v Torontu v sklopu programa »The Chaging Face of Europe« v sodelovanju z European Film Promotion.

Od konca študija se dodatno izpopolnjuje na različnih mednarodnih delavnicah: Berlinale Talent Campus 2006, IDFAcademy 2011, Documentary in Europe 2011, NISI MASA: ESP2012, ESODOC 2013, Aristoteles Workshop Association 2014, SOURCES 2 2017, script&pitch 2017 Interfilm. V svojih projektih išče Resnico in odgovor na vprašanje, kakšni smo, ko smo sami, ko nas nihče ne opazuje.

Nina je članica društva slovenskih režiserjev in EWA (European Women’s Audiovisual Network). Trenutno razvija nov dokumentarni projekt.

Grega Mastnak

animator

je leta 1995 končal redni študij slikarstva na ALUO in leta 1998 še slikarsko specialko. V študijskem letu 1994/1995 je bil na izpopolnjevanju na filmski akademiji FAMU v Pragi na oddelku za animirani film. V času študija je izdelal prve kratke animacije, objavil prve stripe in bil nekaj let redni zunanji sodelavec tednika Mladina. Med letoma 1997 in 2001 je zrisal in spisal tri daljše stripe (Lov za izgubljenimi rolerji, Eksperiment Dr. Jekla, Sledi v snegu) za reviji PIL in PIL+. Med letoma 2002 in 2009 je kot režiser, scenarist in vodja animacije intenzivno delal na risani seriji Bizgeci.

Leta 2010 je ustanovil produkcijsko hišo OZOR, zavod za gibljive slike, v okviru katere nastajajo nova risana serija Princ Ki-Ki-Do (dokončanih je 11 epizod, dve sta v produkciji) in drugi projekti.

Maja Weiss

filmska in TV režiserka, scenaristka, producentka, pedagoginja

Maja Weiss (1965) se s filmom se ukvarja že 35 let. Je prva slovenska režiserka celovečernega igranega filma, Varuha meje (2002), za katerega je prejela nagrado za najbolj inovativen evropski film na Berlinalu, nominacijo Evropske filmske akademije za Fassbinderjevo nagrado in vesno za režijo. Največji mednarodni uspeh na dokumentarnem področju je doživel film Cesta bratstva in enotnosti (1998), ki je bil na IDFI v Amsterdamu uvrščen med tri najboljše celovečerne digitalno posnete dokumentarce na svetu. Dokumentarci o Sudanu v soavtorstvu s Tomom Križnarjem so bili prikazani in nagrajeni po vsem svetu, tudi z nagrado Amnesty International.

S sestro Ido Weiss je soustanoviteljica Bela filma, je tudi direktorica Zavoda Maja Weiss. Že 30 let izobražuje in vzgaja mlade na filmskih delavnicah, tudi na Filmskem taboru Kolpa v Črnomlju, katerega pobudnica je bila pred 13 leti. Je članica DSR, EFA, AIPA.