ANDREJ GUSTINČIČ
filmski kritik
Andrej Gustinčič se je rodil leta 1963 v Londonu. Z družino so se leta 1967 preselili nazaj v Jugoslavijo in približno v tem času si je v kinu Dom sindikata na Trgu Marksa in Engelsa v Beogradu ogledal svoj prvi film: Mary Poppins. Leta 1970 so se preselili v New York, kjer je pridobil celotno formalno izobrazbo in 1984 na Hunter Collegeu diplomiral iz britanske in ameriške književnosti in filma. Leta 1984 se je vrnil v Jugoslavijo, odslužil vojaški rok in začel delati kot poročevalec za Reuters. Leta 1993 se je vrnil v New York in nadaljeval z delom kot novinar za Reuters in za Fox News Channel. Leta 2004 se je preselil v Slovenijo, da bi delal na RTVSLO. Od takrat je filmski kritik in piše za Delovo Sobotno prilogo, Dnevnikov Objektiv, Ekran in Multimedijski center (MMC) RTVSLO. Kot kritik je redno nastopal tudi v oddaji Kino fokus.
JURAJ LEROTIĆ
režiser in scenarist
Juraj Lerotić je diplomiral iz filmske režije na Akademiji za dramske umetnosti v Zagrebu. Njegov prvi celovečerni film Varen kraj (2022), ki ga je napisal, režiral in v njem tudi igral, je bil premierno prikazan na filmskem festivalu v Locarnu (kjer je osvojil tri nagrade) in predstavljen na festivalih po vsem svetu, od mednarodnih filmskih festivalov v Rotterdamu in Šanghaju do newyorške Mome. Nominiran je bil tudi za evropsko filmsko nagrado kot eden od petih najboljših prvencev leta 2023 v kategoriji ‘evropsko odkritje’. Lerotić trenutno živi v Zagrebu, kjer predava na Akademiji za dramske umetnosti in deluje kot programski svetovalec Hrvaškega avdiovizualnega centra.
NATALIJA MAJSOVA
raziskovalka in teoretičarka filma
Natalija Majsova je profesorica kulturologije, filmska teoretičarka in raziskovalka. Po doktoratu na Univerzi v Ljubljani (2015) je kot podoktorska raziskovalka delala na Univerzi v Antwerpnu in Katoliški univerzi v Louvain-la-Neuve v Belgiji, od leta 2020 pa je zaposlena na Fakulteti za družbene vede UL. V raziskavah, objavljenih v številnih domačih in mednarodnih znanstvenih revijah in zbornikih, film obravnava v širšem kontekstu sodobne transmedijske popularne kulture in ga povezuje s spominskimi študijami ter teorijami politike in estetike. Je sourednica Intervala – teoretske rubrike revije Ekran in občasna filmska kritičarka, leta 2021 pa je pri založbi Lexington Books objavila svojo drugo znanstveno monografijo o filmu, utopijah in vesolju Soviet SF Cinema and the Space Age: Memorable Futures.
SARA BEZOVŠEK
intermedijska umetnica
Sara Bezovšek je intermedijska umetnica, ki deluje na področju internetne umetnosti, eksperimentalnega filma in grafičnega oblikovanja. Za njeno umetniško prakso je značilna reapropriacija spletnega in popkulturnega gradiva. Z uporabo gostega vizualnega jezika referenc se dotika kolektivnega imaginarija ter gradi pripovedi, ki so hkrati kritika in praznovanje močno nasičenih spletnih medijskih pokrajin, skozi katere se vsakodnevno premikamo.
Za film www.s-n-d.si je na festivalu FeKK leta 2021 prejela grand prix, leta 2022 pa vesno za najboljši eksperimentalni film na Festivalu slovenskega filma. Leta 2024 je na istem festivalu za film Prihodnost … je točno takšna, kot ste si jo zamislili prejela posebno omembo.
Svoja dela redno predstavlja na domačih in mednarodnih razstavah ter festivalih.
NIKOLA MAJDAK
filmski snemalec, animator in režiser
Nikola Majdak mlajši (Ljubljana, 1972) je diplomant beograjske Fakultete dramskih umetnosti, smer filmska in TV kamera. Že 30 let deluje kot snemalec, animator, režiser, predavatelj in vodja delavnic animiranega filma. Posnel je več kot 50 dokumentarcev, kratkih filmov, videospotov in animacij. Sodeloval je s TV hišami, kot so BBC, ARTE, MTV, HRT, TF1 in druge. Skupaj z Ano Nedeljković ustvarja nagrajene animirane filme: Rabbitland (2013), Untravel (2018) in O denarju in sreči (2022). Trenutno razvijata celovečerni animirani film New Rabbitland. Poučuje na Fakulteti za digitalne umetnosti v Beogradu.
SLAVKO HREN
režiser in scenarist
Slavko Hren (1959) je univerzitetni diplomirani filmsko-televizijski režiser. Mladost in prva izobraževanja, tudi stik s fotografijo, filmom in gledališčem je preživel v Kopru. Po končanem študiju na AGRFT v Ljubljani se je odločil za delovanje »na svobodi« in več kot 33 let ustvarjal v produkciji slovenskih filmov, nekaj manj tudi v tujih koprodukcijah, kot scenarist in režiser na nacionalni televiziji, v lutkovnem gledališču in v širšem kulturnem prostoru (državne proslave, javne prireditve, namenski filmi). Leta 2016 se je redno zaposlil na RTV Slovenija. V strokovni javnosti je prepoznan kot najplodovitejši režiser slovenske televizije v vsej njeni zgodovini, scenarist in režiser z najobsežnejšo arhivsko zapuščino.
Nagrada Društva slovenskih filmskih publicistov
Društvo slovenskih filmskih publicistov FIPRESCI nagrado za najboljši slovenski celovečerni film v tekmovalnem programu Festivala slovenskega filma Portorož podeljuje s ciljem dodatne promocije filmske umetnosti, predvsem mladih in/ali prodornih avtorjev in avtoric.
Člani žirije za nagrado Društva slovenskih filmskih publicistov:
Tina Bernik je diplomirala iz klasične filologije ter slovenskega jezika in književnosti na Univerzi v Ljubljani. Deluje kot dopisnica iz Zagreba za Slovensko tiskovno agencijo (STA), pri čemer pokriva različne teme Zahodnega Balkana, ter kot novinarka časopisa Dnevnik, specializirana za film in televizijo. V preteklosti je delala kot samostojna filmska kritičarka in novinarka za revijo Ekran, pri kateri je bila tudi članica uredniškega odbora, ter kot novinarka tednika Vklop, za katerega je pokrivala filmske in televizijske teme, vključno z mednarodnimi filmskimi festivali.
Vanja Gajić je prevajalka in filmska kritičarka. O filmu je začela pisati na delavnicah Mad About Film in nadaljevala na platformi Koridor – križišča umetnosti, na kateri je bila v letu 2023 tudi sourednica sekcije za film in televizijo. Leta 2022 se je pridružila kulturni redakciji Radia Študent, v kateri še vedno sodeluje kot novinarka in redaktorica filmske oddaje Temna zvezda. Objavlja tudi v revijah Ekran in KINO! ter prispeva filmske ocene za radio Ars. Deluje kot urednica kataloga in moderatorka na festivalu FeKK, moderatorka na festivalih Liffe in FDF ter selektorica študentskega programa na Animateki. Leta 2024 je bila izbrana za slovensko ambasadorko evropske filmske nagrade občinstva LUX 2025.
Nagrada Art kino mreže Slovenije
Nagrada združenja prikazovalcev kvalitetnega in umetniškega filma omogoča prikazovanje in promocijo izbranega celovečernega filma po 28 mestnih kinematografih po Sloveniji. Žirijo sestavljajo: Blaž Cotman (Mestni kino Domžale), Armand Meterc (Javni zavod KRC Hrastnik) in Erik Toth (Art kino Odeon Izola).
Blaž Cotman je filozof po izobrazbi ter dela kot koordinator in organizator kulturnih programov v Mestnem kinu Domžale, ki deluje pod okriljem Kulturnega doma Franca Bernika Domžale. Občasno vodi pogovore o filmih in sodeluje pri filmskem izobraževanju mlajšega občinstva. Nekoč je bil urednik filmske rubrike na kulturni spletni platformi Koridor – križišča umetnosti. Umetnost, še posebej filmska, ga priteguje tudi s kritiškega in filozofskega vidika. Zaznamuje ga pluralizem zanimanj – od »visoke« (art) do »nizke« (pop) kulture.
Armand Meterc deluje v Javnem zavodu KRC Hrastnik kot kinooperater in programski selektor filmov. Kot izredni študent medijske produkcije svoje strokovno znanje nadgrajuje na področju video in vizualnih vsebin, hkrati pa se v prostem času ukvarja s fotografijo, kar mu omogoča širši in poglobljen vpogled v vizualno pripovedovanje. Leta 2022 je bil član žirije za nagrado Art kino mreže Slovenije na 33. Mednarodnem filmskem festivalu LIFFe. Poleg tega je aktiven v organizacijski ekipi Festivala delavskega filma Kamerat, kjer kot vodja tehnike, logistike in operative skrbi, da festival poteka nemoteno. V okviru festivala je tudi tajnik žirije mednarodnega fotografskega natečaja Kamerat na temo delavstva.
Erik Toth je dolgoletni programski vodja Art kina Odeon Izola ter koordinator in organizator kulturnih prireditev Centra za kulturo, šport in prireditve Izola. Že več let si prizadeva približati kulturo, predvsem filmsko, širši izolski in obalni publiki. Doslej je vzpostavil že tri projekte filmske vzgoje: za vrtce, osnovne šole in študente ter soustanovil festival kratkometražcev IZOLA SHORT. Redno oblikuje vsebine, ki poudarjajo pomembnost sobivanja dveh kultur na obalnem dvojezičnem območju prek različnih filmskih ciklov, okroglih miz ali večjih prireditev, ki potekajo v sodelovanju s predstavniki italijanske skupnosti. In če še ni očitno – obožuje film.