GORDAN MATIĆ
scenarist in režiser
Gordan Matić (1971) je diplomiral na Fakulteti za kulturo in medije v Beogradu. Podiplomski študij je nadaljeval v Beogradu, kjer je magistriral na Univerzi za umetnost, in nato v Lyonu (Lumiere 2). Več kot dve desetletji deluje na področju filma, televizije in gledališča, bil je tudi direktor Srbskega filmskega centra. Njegovi najodmevnejši deli sta Žućko, priča o Radivoju koraću (2011) in Pucnji u Marseju (2021).
OLMO OMERZU
režiser in scenarist
Olmo Omerzu je študiral na praški filmski akademiji FAMU, kjer se je navdušil nad ustvarjanjem filmov, ki raziskujejo človeško naravo, družinske odnose ter človekova pričakovanja do samega sebe. Njegov prvi celovečerec je premiero doživel na Berlinalu, drugi na filmskem festivalu v San Sebastianu, s tretjim, Zimske muhe, pa si je leta 2018 prislužil nagrado za najboljšega režiserja na festivalu v Karlovih Varih, nato pa še šest čeških levov, nacionalnih čeških filmskih nagrad, in mesto v izboru festivala v Torontu. Naslednji film Atlas ptic je premierno prikazal leta 2021 v Karlovih Varih. Njegov prvi celovečerni film v angleškem jeziku, naslovljen Nehvaležna bitja, je trenutno v postprodukciji.
MIRAN ZUPANIČ
scenarist in režiser
Miran Zupanič (1961) je zaključil študij prava in filmske režije. V dokumentarcih se osredotoča na usode ljudi v prelomnih trenutkih zgodovine. Med temami njegovih filmov so najstrožji politični zapor nekdanje Jugoslavije na Golem otoku (Tek za življenje, 1990), vojna v Bosni in Hercegovini (Oči Bosne, 1993), taborišče Petriček za potomce domnevnih ali dejanskih sodelavcev nacistov (Otroci s Petrička, 2007) in zgodba o tujcih, ki so plačevali za to, da so smeli streljati na prebivalce obleganega Sarajeva (Sarajevo safari, 2022). Zupanič piše scenarije in režira tudi igrane filme. Od leta 1997 poučuje filmsko režijo na Akademiji za gledališče, radio, film in televizijo Univerze v Ljubljani.
ANJA BANKO
filmska kritičarka in recenzentka
Anja Banko je filmska kritičarka, pedagoginja ter programska sodelavka Slovenske kinoteke. Je nekdanja redaktorica Temne zvezde, oddaje o filmu na Radiu Študent, trenutno pa je na istem radiu soustvarjalka feministične radijske rubrike Zdrmana. Objavlja v revijah, kot je Ekran, občasno tudi v dnevnem časopisju. Je ena od soustvarjalk in mentoric Ekranovega filmsko-kritiškega krožka Do zadnje besede, sodeluje pa tudi s Kinodvorovima programoma za mlada občinstva Kinotrip in Kinobalon ter pripravlja številna filmska pedagoška gradiva. Od leta 2022 je sourednica filmskega programa v Slovenski kinoteki. Je članica programske ekipe mednarodnega festivala eksperimentalnih avdiovizualnih praks V-F-X Ljubljana.
JASNA HRIBERNIK
filmska režiserka
Jasna Hribernik je univerzitetna diplomirana filmska režiserka. Od leta 1985 deluje kot samostojna filmska režiserka in ustvarjalka večmedijskih del. Njeni dokumentarni filmi, ki izkazujejo izrazit avtorski pristop, so bili večkrat nagrajeni. V zgodnjih devetdesetih letih je začela ustvarjati na področju video umetnosti, ki ji je omogočila demokratizacijo podob v gibanju in raziskovanje različnih dimenzij filmskega medija. Raziskovanje, eksperimenti, prepletanje različnih medijev in iskanje odgovorov na ontološka vprašanja so jo pripeljali do področja znanosti in vse bolj kompleksnih novomedijskih projektov. Od leta 2012 sodeluje z Akademijo umetnosti Univerze v Novi Gorici kot izredna profesorica.
PETRA SELIŠKAR
filmska producentka in režiserka
Petra Seliškar (1978) je režiserka, producentka in scenaristka. Študirala je na Amsterdamski akademiji za film NFTA, kasneje pa na Northern Media School v Sheffieldu končala podiplomski študij režije in produkcije. Leta 2003 je ustanovila produkcijsko hišo Petra Pan Film, leta 2010 pa festival kreativnega dokumentarnega filma MakeDox in potujoči kino v Makedoniji. Je ustanoviteljica mreže festivalov Doc around Europe in Make CoProDocs Foruma. Producirala je več kot 20 mednarodnih igranih in dokumentarnih filmov. Je članica Evropske filmske akademije in DAE, prva predsednica sekcije DSR Dokumentaristi in mentorica Dokumentarnice. Njeni celovečerni filmi Babice revolucije, Mama Evropa, Moj narobe svet, Odpotovanje in Telo so imeli bogato mednarodno festivalsko pot in ji prinesli številne mednarodne nagrade.
NAGRADA OBČINSTVA
O najboljšem celovečernem filmu po izboru občinstva odločajo neposredno gledalci z glasovanjem, katerega postopek natančneje določa Pravilnik o Festivalu slovenskega filma. Nagrada je namenjena producentu.
Nagrada Društva slovenskih filmskih publicistov
Društvo slovenskih filmskih publicistov FIPRESCI nagrado za najboljši slovenski celovečerni film v tekmovalnem programu Festivala slovenskega filma Portorož podeljuje s ciljem dodatne promocije filmske umetnosti, predvsem mladih in/ali prodornih avtorjev in avtoric.
Člani žirije za nagrado Društva slovenskih filmskih publicistov:
Maša Peče deluje kot filmska kuratorka in publicistka, producentka filmskih festivalov, urednica in prevajalka. Je dolgoletna sodelavka Kinodvora in Slovenske kinoteke. Vrsto let je sodelovala pri domačih in tujih filmskih festivalih (Kino Otok, Animateka, Mesto žensk, FSF, Karlovi Vari, festival fantastičnega filma SLASH na Dunaju). Prispevke o filmu je objavila v publikacijah Ekran, KINO!, Kinotečnik, v hrvaški filmski reviji Filmonaut in avstralski spletni reviji Senses of Cinema. Od leta 2014 je kuratorka programa Noč erotičnega filma Kinosloga. Retrosex. v ljubljanskem Kinodvoru. Med letoma 2014 in 2024 je bila programska direktorica in producentka festivala žanrskega filma Kurja polt. Je članica uredništva revije Ekran.
Varja Močnik je zaključila študij filmske in TV režije na AGRFT v Ljubljani. V letih 2003–2006 je kot asistentka programskega vodje sodelovala s Slovensko kinoteko. Takrat je začela tudi pisati in prevajati besedila o filmu. S Kinoteko je kot kuratorka filmskega programa ponovno sodelovala v letih 2014–2022 in v različnih vlogah sodeluje še danes. Na filmskem festivalu Kino Otok – Isola Cinema v različnih vlogah deluje od prve edicije, leta 2013 je postala glavna selektorica filmskega programa, kar ostaja do danes. V zadnjih letih sodeluje pri različnih filmsko-izobraževalnih programih in od leta 2020 z Akademijo umetnosti Univerze v Novi Gorici sodeluje kot predavateljica zgodovine in teorije filma.
Kristian Božak Kavčič deluje kot pisec o filmu, montažer in pedagog. Diplomiral je iz filmske in televizijske montaže na UL AGRFT; za diplomski film je s soštudentoma režije in snemanja prejel univerzitetno Prešernovo nagrado, film se je uvrstil v sekcijo Cinéfondation 73. edicije canskega festivala. Kot montažer sodeluje pri kratkih filmih o filmskih poklicih (produkcija ZDSFU), v letu 2022 je sodeloval pri montaži dokumentarca LGBT_SLO_1984. Magistriral je iz filmskih in televizijskih študijev (UL AGRFT) z nalogo o varovanju filmske dediščine v Sloveniji in trajnostnosti, zadnje leto študija je bil štipendist Univerzitetne ustanove ing. Lenarčič Milana. Asistiral in mentoriral je na več filmskokritiških delavnicah, redno izvaja filmskokritiški krožek na Gimnaziji Bežigrad. Med drugim piše za reviji KINO!, kjer je objavil tudi recenziran izvirni znanstveni članek, in Ekran. Leta 2023 je prejel nagrado Nike Bohinc za najboljši teoretski esej.
Nagrada Art kino mreže Slovenije
Nagrada združenja prikazovalcev kvalitetnega in umetniškega filma omogoča prikazovanje in promocijo izbranega celovečernega filma po 28 mestnih kinematografih po Sloveniji. Žirijo sestavljajo: Suzana Kokalj (Mestni kino Domžale), Vesna Telič Kovač (Kulturni dom Cerknica) in Uroš Zavodnik (Kino Slovenj Gradec / Kulturni dom Slovenj Gradec).
Suzana Kokalj (1987) je študirala umetnostno zgodovino na Filozofski fakulteti v Ljubljani in multimedijsko produkcijo na Inštitutu in Akademiji za multimedije ter na obeh programih diplomirala s filmsko tematiko. Poklicno se je udejstvovala v različnih produkcijskih vlogah (RTV, Studio Siposh, RAW, IRE Studios) in se lansko leto priključila ekipi Mestnega kina Domžale. Njena strast je scenaristika, ki jo je popeljala preko Hypewriter Pitching Foruma v Budimpešti do predstavitve svojega projekta na TV Beats Co-Financing Market na 26. talinskem filmskem festivalu Black Nights.
Vesna Telič Kovač je študirala primerjalno književnost na ljubljanski filozofski fakulteti. V času študija je bila med prvimi člani Kinopolisa v tedaj novoustanovljeni Slovenski kinoteki, potem ko je strast do filma v njej prebudil profesor umetnostne vzgoje s filmom Nebo nad Berlinom. Že vrsto let sodeluje s Kulturnim domom Cerknica, kjer se je vzpostavil regijski kino, in privablja občinstvo na kakovostne filmske projekcije. Vodi spremljajoče pogovore s filmskimi ustvarjalci, opozarja na izbrane bisere domače in tuje kinematografije ter skrbi za popularizacijo in razvoj filmske kulture na Notranjskem.
Sodeluje tudi pri literarnih večerih, glasbenih koncertih, pripravi razstav ter pogovorih z različnimi gosti.
Uroš Zavodnik je svobodni umetnik, samozaposlen v kulturi, režiser, scenarist, igralec, avtor različnih igranih in dokumentarnih filmov. Filmsko umetnost je študiral v Avstriji ter v povezavi z AGRFT doktoriral v Ljubljani. Je član Igralskega studia Bratov Vajevec. Tudi poet, fotograf, v mladosti glasbenik. Filmsko umetnost in fotografijo tudi predava, je docent za vizualno umetnost – film in fotografijo na Univerzi na Primorskem, Univerzi v Mariboru in Akademiji za ples AMEU. Več let sodeluje z Art kino mrežo Slovenije, natančneje s Kinom Slovenj Gradec, pri filmskem izobraževanju mlade in starejše cineastične publike.