Darko Sinko
filmski režiser in scenarist
Darko Sinko je diplomiral iz filmske režije na AGRFT. Po akademiji je snemal dokumentarne (npr. Kritična generacija, Hiške) in igrane filme (kratki Sošolki, celovečerni Inventura), za katere je bil večkrat nagrajen. Delal je tudi kot asistent režije, snemalec in montažer, produciral je več dokumentarnih filmov. Ukvarja se tudi s poučevanjem na področju filmskega ustvarjanja in je profesor filma na umetniški gimnaziji SVŠGUGL v Ljubljani. Ima status samostojnega kulturnega ustvarjalca.
Milovoj Miki Roš
igralec in pisatelj
Milovoj Miki Roš (1959, Maribor skoraj vse svoje ustvarjalno življenje deluje na osi Prekmurje–Porabje. Najprej se je ob mami Joži srečal z lutkami in gledališčem, delo na nacionalni televiziji mu je odprlo svet gibljivih slik. Njegovi dokumentarni zapisi in mladinske nadaljevanke so se začele prepletati s filmom. Zgodile so se vlogice in tudi vloge: Voda v očeh (J. Baša), Oča (V. Škafar) in Brat (Oroslan, M. Ivanišin). Za slednjega je prejel vesno za najboljšo stransko moško vlogo. Še zmeraj snuje in dela
Ivana Kronja
filmska teoretičarka in kritičarka
Dr. Ivana Kronja (1970) je kulturna, medijska in filmska teoretičarka ter filmska kritičarka. Magisterij in doktorat iz filmskih študij je zaključila na Fakulteti dramskih umetnosti v Beogradu. Je alumna programa Chevening, v okviru katerega je v Oxfordu opravila doktorsko raziskavo. Od leta 2003 poučuje na Visoki šoli za likovno in uporabno umetnost strokovnega študija v Beogradu. Je avtorica študij Smrtonosni sjaj: Masovna psihologija i estetika turbo-folka (2001), Estetika avangardnog i eksperimentalnog filma: Telo, rod i identitet (2020) ter desetine drugih člankov o kulturi, medijih in filmu, ki so bili objavljeni v Srbiji in mednarodnem prostoru. Je scenaristka in režiserka kratkih filmov Igra istine (1995) in Rat in the Kitchen (2004). Je članica Srbske akademije dramskih umetnosti in znanosti (AFUN) ter združenja FIPRESCI, v Beogradu in širši regiji je dejavna kot filmska kritičarka. Bila je članica kritiških in mednarodnih žirij različnih festivalov (FAF, Infant, Cinema City, 25FPS Zagreb, Motovun, FEST, LIFFE).
Urša Menart
scenaristka in režiserka
Urša Menart je diplomirala iz filmske in televizijske režije na Akademiji za gledališče, radio, film in televizijo v Ljubljani. Po režiji več kratkih in dokumentarnih filmov je s svojim celovečernim igranim prvencem Ne bom več luzerka na 21. Festivalu slovenskega filma osvojila vesni za najboljši celovečerni film in najboljši scenarij. Kot soscenaristka je sodelovala pri filmu Polsestra (r. Damjan Kozole), ki je bil premierno prikazan v tekmovalnem programu festivala v Karlovih Varih. V letih 2019 in 2020 je bila predsednica Društva slovenskih režiserjev, od leta 2019 pa je tudi članica Evropske filmske akademije.
Matevž Jerman
filmski ustvarjalec in programski direktor festivala kratkega filma FeKK
Matevž Jerman je režiser, programski direktor FeKK – Festivala kratkega filma v Ljubljani in filmski kurator. Pogosto ustvarja na področju eksperimentalnega filma in videospota, njegova dela so bila večkrat predvajana na mednarodnih festivalih in prejela več nagrad, med drugim tudi vesno za najboljši eksperimentalni film na FSF 2021. Od leta 2009 redno sodeluje s programskim oddelkom Slovenske kinoteke, kjer je trenutno aktiven kot kurator programov kratkih filmov ter kot raziskovalec posebnih avantgardnih zbirk v hrambi kinotečnega arhiva. Kot selektor kratkih filmov redno sodeluje tudi s festivaloma Kino Otok – Isola Cinema in LIFFe.
Miloš Tomić
režiser in avtor animiranih filmov
Miloš Tomić se že skoraj 30 let trudi biti filmski ustvarjalec. Za njim je nešteto poskusov v vlogi režiserja, snemalca, montažerja, celo igralca. Pred klasičnim filmom je pobegnil v stop animacijo, saj je upal, da bo tam našel več sreče in prepoznavnosti. Fasado smiselnega dela se trudi ohranjati s poučevanjem: vodi slogovno zmedene, a kaotično očarljive potujoče delavnice. Poleg sanjarjenja o filmskem ustvarjanju se predaja kolažiranju papirja, zbiranju dragocenih odpadkov in igranju neznosne glasbe. Nekoč mu je v neki pivnici v Bratislavi nekdo plačal, da bi nehal igrati. In je. Nihče mu še ni plačal dovolj, da bi nehal delati filme.
Žirija za nagrado Društva slovenskih filmskih publicistov
Živa Emeršič je dolgoletna novinarka, filmska kritičarka in urednica RTV Slovenija. Bila je urednica in voditeljica radijske oddaje Gremo v kino, voditeljica in avtorica oddaj o kulturi in filmu (Umetni raj), urednica Kulturnega uredništva, urednica Dokumentarnega programa in odgovorna urednica Kulturno-umetniških programov na TVS, od 1999 do 2001 tudi programska direktorica Festivala slovenskega filma v Portorožu, dolgoletna članica in od 1992 do 1996 tudi podpredsednica Fipresci, sodelovala je v številnih mednarodnih žirijah. Od 2011 do 2013 je bila poročevalka RTVS iz tujine. Je tudi avtorica dokumentarnih filmov, aktivna kot članica komisij RTVS in SFC za javne razpise in pozive na AV področju.
Robert Kuret je filmsko-literarni kritik in esejist. Piše za Delo, Literaturo, Ekran, KINO!, Dialoge, Vrabca Anarhista …. Na festivalu kratkega filma FeKK dela kot koselektor slovenskega in mednarodnega tekmovalnega programa, na delavnicah Ostrenje pogleda pa kot mentor pisanja filmskega eseja.
Ana Šturm je diplomantka zgodovine in sociologije na Filozofski fakulteti v Ljubljani ter magistra filmskih in televizijskih študijev na Akademiji za gledališče, radio, film in televizijo. S filmsko kritiko in publicistiko se ukvarja od leta 2007. Udeležila se je Talent Campusa za perspektivne mlade filmske kritike v Berlinu in Sarajevu. Od leta 2019 deluje kot predsednica Društva slovenskih filmskih kritikov, člana mednarodnega združenja Fipresci. Od leta 2014 soustvarja podkast FilmFlow, prvo spletno radijsko oddajo pri nas, ki je namenjena filmu in popularni kulturi. Ukvarja se tudi z organizacijo in selekcijo programov na filmskih festivalih. Od maja 2020 je glavna in odgovorna urednica revije Ekran.
Žirija za nagrado Art kino mreže Slovenije
Lučka Berlot (1989) je po izobrazbi likovna pedagoginja in oblikovalka. Vrsto let je delovala kot samozaposlena v kulturi, dejavna je bila predvsem na področju oblikovanja in filmske vzgoje. Aktivno je sodelovala z različnimi društvi, festivali in kulturnimi ustanovami (Zavod VIZO, Otok, FOŠ, Mestni kino Domžale, Kosovelov dom Sežana …). Trenutno je zaposlena v Kulturnem domu Franca Bernika Domžale.
Gregor Janežič na področju filmske kulture deluje že več kot 10 let, sprva je kot samozaposleni v kulturi deloval v Kinu Vrhnika, sedaj pa je zaposlen kot koordinator prireditev in kurator filmskega programa v Kulturnem domu Cerknica, ki je del Notranjskega regijskega parka. Pri svojem delu skrbi za izvajanje programov filmske vzgoje ter skrbno kuriran redni program kina. Trudi se, da slovenski film dobi ustrezno mesto v programu in najde pot do gledalca v kinu. Aktivno sodeluje tudi v Art kino mreži Slovenije.
Samo Seničar se ukvarja s filmom od leta 2010, ko je postal programski vodja Mestnega kina Metropol, prvega art kina v Sloveniji, hkrati skrbi tudi za filmsko vzgojo in koordinacijo festivalov, ki gostujejo v Celju. Bil je član žirij na festivalih v Karlovih Varih, Sarajevu, Miškolcu in Portorožu, redno se udeležuje konferenc Europa Cinemas in izobraževanj Art kino mreže Slovenije. Leta 2017 in 2018 je bil programski vodja Festivala evropskega in mediteranskega filma v Piranu. Z letošnjim letom v Kinu Union pričenja novo poglavje celjskih mestnih kinematografov.